Globoko o meni, 8. del, a v t o n o m i j a

 a v t o n o m i j a

 

Ves čas imeti nekoga ob sebi. Nekoga, ki ti predstavlja oporo. Čustveno, kot tudi psihično. Visiš na njem. “Ješ” ga. Dobesedno. Pa saj je čisto okej, dokler zares ne ugotoviš zakaj to počneš. ko ugotoviš postaneš zaskrbljen, češ, a je z menoj res nekaj narobe. No z mano ni bilo nič narobe, le napačne vzorce sem peljala skozi življenje. Najtežje mi je bilo, ko sem bila sama. Že misel na to, da bom sama me je razžiral. Odgovor, na to, zakaj mi je bilo to tako zelo neznosno, danes najdem brez težav. Ves čas se ti odvija film “nepomemben” sem. Živiš od stalnih potrditev okolice, predvsem partnerja.
Ko pride otrok ta strah, te občutki kar naenkrat izginejo. Čudežno izginejo. Lari fari!
Še zmeraj so tu. Le najdemo novo osebico, novega človečka, na katerega vse to spravljamo. To malo bitje je ves čas ob tebi. Potrebuje te. Tebe, tvoj vonj, tvoj dotik, dojenje. Spletejo se posebne vezi, katere so lahko super kompenzacija, če so le te preveč intenzivne, za vse notranje strahove in svoje občutke. Potem namesto s partnerjem padeš v ta isti začaran krog s svojim otrokom. K sreči tako daleč ni šlo. Še danes se sprašujem kako mi je uspelo to.
 
Poleg tega, da sem kot goba vpijala Nejčevo pozornost in iskala v njem oporo sem bila za piko na i še finančno popolnoma odvisna od njega. Jaaaaaaaaaaaaa, saj je res, mož in žena, skupno gospodinjstvo, skupni otroci. Do takrat dobra tolažba zame. Položnice je plačeval on, mobitel je plačeval on, moooooj mobitel je plačeval on, dopust, plačal on. Aja ups, da ne pozabim, še en super izgovor, “saj sem vedno bila doma zaradi otrok, in zato nimam službe, če sem pa vedno vse podrejala materinstvu…”
 
Kako beden izgovor mi to predstavlja danes. Povsem nerazumljivo mi je res.
 
Da nadaljujem…
 
Make-up mi je kupoval on, parfum, mi je kupil on. Pa kdo sem, a sem res tok nesposobna? Da ne zmorem nečesa sama?! Dovolj! Dovolj za zmeri!
 
Ogromna, zahtevna prelomnica za mene je bilo soočenje z avtonomijo.
 
avtonomíja -e ž (ȋ) samostojno upravljanje določenega ozemlja v okviru države, samouprava: doseči, imeti, izgubiti avtonomijo; politična avtonomija dežele / univerzitetna avtonomija // knjiž. neodvisnost, samostojnost: zagotovljena je avtonomija osebnosti; avtonomija umetniškega ustvarjanja
 
Za mene ni obstajala!!! To soočenje je bilo za moj napredek nujno potrebno. Še ena puščica je priletela, in me močno zadela. Najhujše pa je, da sem v sebi to itak čutila. Na vsake toliko je prišlo na plano, pa sem ponavadi hitro porinila kar se da globoko… Tako globoko, da vsaj nekaj časa ni prišlo spet ven.
 
Kot da ni dovolj, kot da ne zaboli dovolj, kot da potrebujem še več se pojavi grozljiv strah. Delat bom mogla. To mi je postajalo jasno. Potem pa 1000 vprašanj.
Kaj bom delala?
A delat moram it?
Vsak dan.
V službo.
Jaz?
Neeeeeeee…
Kaj sem dosegla? V vsem tem času?
Sanjsko službo. Ime ji je Moja galerija. Obožujem jo. Izpopolnjuje me. Vsako stvar počnem z užitkom, s strastjo. Fotografiram in ustvarjam zapise. Čist nore, globoke, iskrene. Sledim sanjam! How happy I am!
Foto: Moja galerija

Write a Reply or Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja