ČAS, KO SVA SAMA

Petek. Najin petek.

Po sprehodu skozi mesto, sem predlagala da ne greva na odprto kuhinjo. Veliko smo v mestu, pred leti smo bili še več. Ko sem rodila Zalo smo se redno sprehajali do mesta in nazaj. Te odprte kuhinje sva se naveličala. Nižje temperature in zato sem predlagala da greva sedeti nekam noter. 

Sprehodila sva se do sobe in ob vinčku pojedla kosilo. Zelo mi je všeč, ko naju opazujem, naju kot partnerja, kot človeka, kot sogovornika, kakšna je najina komunikacija, kakšen je najin pogovor. 

“Ful ful ful sem ponosna na naju.” Dva človečka v odraslem ego stanju, ki ustvarjata resne debate. 

Trenutno imam največ za povedat jaz, vsak dan kakšna nova ideja, nova zamisel, na drugi stran Nejc, ki trenutno ni v zavidljivi situaciji. Poškodba za poškodbo. Dejstvo pa je, da zadeva je taka kot je, in da na silo ne gre nič. Poškodbe pa so sestavni del športa. In sanacija poškodbe zahteva svoj čas. Vse se bo uredilo jaz pravim.

Moram spregovoriti o naši prehrani. Ravno maja bo minilo leto dni od naše popolne spremembe načina prehranjevanja in spremembe živil v naši kuhinji. 

Sprva sva oba jedla po lchf metodi. Takrat se je pravzaprav začela Nejčeva kuharija. Jaz sem se v to spustila zaradi odvečnih kilogramov od nosečnosti. Obakrat sem se v nosečnosti zredila po 25kg. Obup. Res obup. Hvala bogu, sem jih že po Zali izgubila, pri Živi pa sem šla v akcijo malo pred njeno prvo svečko. Želela sem prit vsaj na prednosečniško težo. Jaz osebno se lchf metode ne držim striktno. Danes ne več. Na začetku sem se in izgubila 12 kilogramov. Top. Danes so na jedilniku omejeni hidrati, kar je hidratov je brez glutena. Tako nekako to izgleda. Vse skupaj sem izgubila 13kg in se danes počutim fenomenalno. Uživam v Nejčevih dobrotah. On je pri nas tisti, ki stalno sprašuje, kaj bomo jedli za kosilo. Kaj bomo jedli za večerjo. Jaz pa si mislim, jooooj Nejc ne vem 😂. Ti veš 😋.

Bistvo je to, da poslušam svoje telo in njegove potrebe. Ko mi zapaše pica, se pregrešim in greva na pico. Pojem ogromno temne čokolade. Nikoli toliko 😀. 

Po kosilu sva skočila v Slona na kavo in mojega slavnega “ježka”. No to je to kar sem omenila. Brez slabe vesti se pregrešim.

Trenutno pa sedim na stolu in gledam svojega moža kako uživa. Kot mali otroček. Sedi v “gokardu” in si prizadeva, podreti  rekord steze 😂. Kul ha? No evo, ko sem že mislila, da je zaključil, se je odločil še za eno furo. Freechild v pravem pomenu. Sej prav! In temu slediva tudi pri vzgoji deklet.

Zdaj pa šibava po otročke. 

Dokler se spet ne javim pa lep vikend. Jaz se že veselim jutrišnjega dne in prvega srečanja mami blogerk.

p.s. Nejcu ni uspelo podreti rekorda. Bo pa zagotovo še poizkušal. V to ne dvomim.

vaša Sandrica

Write a Reply or Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja