Lačni Kekec

Ji bo ok, ali ne?

 

Nedelja je bila splanirana že med tednom. Kuharske urice za otroke. Top, pa pojdimo.

Sončno jutro, prelepo jutro, ki se pri nas začenja že ob 6 uri. Rana ura zlata ura al kako že pravijo. Ob 9.15 smo prispeli na cilj. Naš predragi Lačni kekec. To je okrepčevalnica, ki smo jo vzeli za svojo natanko eno leto nazaj. Kranjska Gora nam je ljuba in kadar se odločimo za izlet je to definitvno to.

Velikokrat ostanemo tudi več dni. Zala in Živa sta najbolj svobodni ko sta zunaj, tekata, se igrata in raziskujeta.

Zakaj sem se odločila da gremo na kuharske urice. Rekla sem si, če bo sodelovala okej, če ne, pač ne. Bomo uživali v lepem vremenu.

Gospa Maruša, ki je bila glavna “kuharica” tisti dan, nas je lepo sprejela, pozdravila in nagovorila.

Iskreno, sem bila kar malo skeptična, kako se bo Zala odzvala, kako bo sodelovala in predvsem kako bo gospa Maruša stopala v kontakt z  Zalo, kako jo bo povabila in zmotivirala.

Bila sem popolnoma mirna, ker sem vedela da če nebo hotela ustvarjati, pač nebo. Zala zna zelo izrazito pokazati nezanimanje za neko stvar. Na kar sem izredno ponosna, ker ji to kot starša dovoljujeva. Da se izraža, da pove kaj misli, kaj čuti.

Wauuuu, kako pozitivno me je presenetila. Popolnoma se je prepustila Maruši, njenim navodilom, njeni energiji. Začele so s pripravo polžkov iz kruha, svaljkale so testo in ustvarjale. Vsa štiri dekleta so sodelovala. Vmes je bilo slišati polno hihitanja, veselja. Čutila se je odlična energija. In če koga dobro poznam je to Zala, in kjer se ona počuti sprejeto, sprejeto takšna kot je, polna energije, veselja potem tam definitivno vlada dobra energija.

Kapo dol Maruši. Izjemno sem navdušena nad njo, in sem ji to tudi povedala. Da sem začutila, da ima izjemno energijo in pristop do otrok. Z Zalo sta se dobro povezali, vmes jim je dala ogromno pohval, kako so spretne, kako dobro so pripravile polžke. kako so hitre, skratka ni da ni. H takemu pristopu, pri vzgoji strmim tudi sama. Pripravile so namaz za na kruhek in presne kroglice za sladico. Njami, super dobro je bilo.

Od daleč sva jih z Nejcem opazila, nakar sem opazila, da je med pripravo namaza, Zala veselo lizala žlico. Ja, seveda morala je poskusiti, kakšen je namaz. Čakala sem, če bo Maruša opazila in jo morda opozorila. Nekateri vem da so zelo občutljivi na to. Potem opazim punčko, ki je sedela nasproti Zale, kako celo žličko namaza nese v usta. Maruša sploh ni reagirala, dovolila jim je, da so to kar so. Da ustvarjajo po svoje, in da poskušajo. Top. To je to. Mi odrasli smo obremenjeni, žice se ne liže, bla bla bla… Oni, naši najmlajši pa poskusijo, brez zadržkov.

Zala kaže izjemno zanimanje za kuho. Doma ogromno kuha z Nejcem. Je pa moje razmišljanje sledeče. Otroke zanima vse. In dokler jim dovolimo biti zraven, jim omogočimo, da so deležni miksanja, ribanja, jih spoznavamo z živili, dovolimo da poskušajo sami rezati, seveda z prilgojenimi nožki, do takrat tudi traja veselje. In lahko se samo še krepi.

 

Ko smo pozno popoldne prišli domov je Zala rekla. Oči, a bova naredila take kroglice, kot sem jih danes pripravila z Marušo 🙂

 

Lačni Kekec bravo za organizacijio, definitivno še pridemo!

 

 

 

 

 

 

 

 

One Comment

  1. Marusa erbeznik

    Iskrena Hvala za prijazne in vzpodbedne besede!

    Roko na srce, Ce bi vodila urice 10 let nazaj, bi bile veliKo bolj “vodene”. Sedaj pa se vsak dan ucim od mojih treh velikih gurujev, mojstrov in uciteljev iskrivosti, igrivosti, sprejemanja drugacnosti – moji trije vnucki, sestletni azbe, stirileTna ajda in dveletni alfi.

    Zala pravi, da bi naredili take presne kroglice kot smo jih naredili mi????? O, to pa ne bo mogoce! Mi imamo namrec edinstveni recept 🙂 Pri vas doma lahko naredite samo veliko boljse, saj bodo narejene v domacem okolju…..njami, se bi mami:)

    Se veselim naslednjIh kuharskih podvigov z mojstrico zalo 🙂

Write a Reply or Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja