Še vedno te pogrešam .

MOJA BABICA

 

 

Želela je, da ji preberem pravljico. Rekla sem, da ji bom prebrala tisto, ki st jo prinesla z Nejcem zadnjič od zdravnika.

 

Pričnem z branjem.

 

»Moja babica.«

 

In vsi spomini na mojo mamo, mamo Štefko privrejo na plan.

 

Letos 10. marca bo 4 leta odkar nas je po dolgi bitki z boleznijo zapustila moja mama.

Meni osebno izredno ljuba oseba.

Ko je za vedno zaspala, sem bila ob njej.

Pogrešam jo. In še vedno, se ogromnokrat spomnem na njo in na vse najine preživete skupne trenutke.

 

Kako te pogrešam mama…

 

Prav zdaj v teh trenutkih, ko mi je težko. Ko borbam. Sama s seboj, s svojim zdravjem. Vedno si me poslušala. In moji problemi so zate predstavljali tudi tvoje probleme. Kako pomembna sem ti bila. Kako ljuba. S tvoje strani sprejeta. Takšna kot sem. Nič drugačna. Kako s ponosom si vedno govorila o meni. Kako te je vedno zanimalo, kaj se učim. Kako te je vedno zanimalo, kako mi gre v šoli, gimnaziji na faksu. Kako mi gre ljubezen. Kako odraščam. Vedno si bila ob meni. Nikoli nebom pozabila najinih dolgih telefonskih pogovorov. Komunicirali sva kot da sva obe stari 15 let. In to je tisto, zaradi česar se mi je vedno zdelo, da imava zares poseben odnos. Vse si vedela o meni. Vse sem ti zaupala. Vedno si razumela. Vedno sprejela.

Ti Sandra moja…

Vedno sem ji govorila, da si želim, da spozna mojega otročka in vedela sem da ga bo. In res je bilo tako. Julija 2013 sem rodila Zaliko, ki jo je imela priložnost spoznati. Hitro zatem, pa enostavno ni več zmogla, in se je od vseh nas poslovila.

 

Pogrešam jo.

 

Kot majhna punčka te pogrešam.

 

Vedno, si si vzela čas zame. Ko sem prihajala iz šole h tebi na obisk, me je vedno čakalo moje najljubše kosilo. Vedno.

 

Z veseljem si me vedno pričakala. Zame si zbirala časopisne članke na temo mojega študija.

 

Ko sem potrebovala pravi odgovor sem se vedno obrnila nate. S teboj sem vedno rešila vse.

 

Že dolgo nisem tako jokala, kot jokam sedaj, ko pišem tole.

 

Želim si, da bi bila še vedno tu. Da bi videla kje in kaj sem danes.

 

 

Potem pa si vsakič znova rečem.

 

»Vedno je bila ponosna name in sedaj nebi bilo nič drugače.«

 

Nikoli te nebom pozabila.

 

 

Iskreno in z ljubeznijo,

 

Sandra <3