In ta sreča, je sreča, ki pravzaprav nikoli ni tista prava sreča.

 

Kaj je včasih zame predstavljalo “srečo”, in kaj je sreča danes

 

Je sreča omara polna čevljev? Dober avto? Vsak teden nova majica? Ogromno kombinacij oblačil za naše najmlajše?
Najdražji otroški voziček? Ali pa morda draga torbica? Potovanja v najdražje hotele?

V tem trenutku, ko razmišljam o “sreči”, sploh ne znam opisati občutka, ki je pred dvema letoma meni osebno predstavljal srečo. Moja osebna sreča je bila povezana z mojim partnerskim odnosom. S tem in samo s tem. Takrat je on predstavljal moje življenje. Torej ko sva bila midva okej, sem bila jaz srečna in okej. Drugače ne.

Sedaj bi se lotila zapravljanja. Široka in obsežna tema. Zelo zanimiva tema. V tem sem bila zelo dobra. Bila!

Ja, svojo nesrečo kompenziramo z zapravljanjem denarja. Intenzivni nakupi oblačil, čevljev, otroških dodatkov, avtomobilov, parfumov. Ni da ni.

Vsak ima neko svojo “ljubezen”pri nakupovanju. Mnogo mam, iskreno tudi jaz sem bila na tem, zelo rade zapravljajo za svoje otroke z mislijo, da otrokom to nekaj pomeni. In da bodo zaradi nakupa resnično bolj srečni.

Najbolj pomembna stvar za današnje mamice je v kakšnem vozičku bo naokoli prevažala svojega otročka. Bo to Stokke? Mima? Četudi finančna situacija družine ni najboljša, za voziček je nujno obvezno treba poskrbeti. Beri, dober voziček! Nujno!

Otroci niti na nogah ne stojijo pa je najbolj pomembno, da imajo obute allstarke, najkice, pa adidaske. Pa firmirane majčke, ki so 10x tedensko pobruhane, polite. Kaj tedensko, dnevno. Nič zato. Važno, da so najdražje. In da se vidi katera firma je.

Za Šolo za vzgojo staršev ali pa za delo na sebi ne bi dali evra. Vsi si le želijo biti “popolni” starši. Naredili pa ne bi nič. Enostavneje je reči otroku, če boš priden, boš jutri dobil novo igračo. In potem je otrok priden, ker ve, da bo jutri “srečen” zaradi nove igrače.

In ta sreča, je sreča, ki pravzaprav nikoli ni tista prava sreča.

Finance se namenja vsem drugim stvarem, za to, da bi se pa naprimer izobrazili v zvezi z vzgojo otroka, to pa ne.

Mene ne moti, če je človek rad oblečen po zadnji modi, sledi trendom, moti pa me miselnost, da so to najpomembnejše stvari na tem svetu, in prepričanost v to, da zase in svoj notranji mir ne potrebujemo narediti ničesar. Obleke ne dajo sreče. Tudi dober avto ne. To želim povedati.

Ko si enkrat zares srečen, ne rabiš ničesar kot le sebe in svoje notranje zadovoljstvo.

Naj povem svojo zgodbo.

Z obema puncama sem obiskovala Tjašine ure. Njene ure so namenjene spodbujanju optimalnega razvoja dojenčka. Tjaša me je popeljala na to pot. Pot rokovanja z dojenčkom. Z Zalo sem začela hoditi, ko je bila stara tri mesece, z Živo pa takoj po prvem mesecu. Najboljša izkušnja, ki jo mama lahko dobi zase in posledično za svojega otroka. In za popotnico v teh prvih mesecih spoznavanja s svojim otročkom.

To so bile ure polne dobre energije, konstruktivnih debat, in Tjašinih nasvetov iz vrsto let izkušenj in znanja in dela na sebi, ki ga ima.

Tukaj se začne otrokov razvoj, in prva sporočila, ki jih otroku kot starši sporočamo. Vrsto situacij, dogodkov, imam še danes v glavi.

Ne bom pozabila mamice, ki je hranila svojega dojenčka s stekleničko. Tjaša ji je rekla, da je zelo pomembno, da otroka, ki se hrani s stekleničko, enkrat hranimo na eni strani, drugič ga držimo v rokah na drugi strani. Za otrokov razvoj je to ključnega pomena. Potem je še dodala, tako kot je naprimer dojenje, ko je enkrat otrok priklopljen na eno dojko, drugič na drugo. Da se obe strani otrokovega teleščka isto razvijata.

No druga stvar s stekleničko je bila, ko so bili že malo večji: “Pusti mu. Naj sam prime stekleničko”, je rekla.

Pomisliš in si rečeš. Ja seveda. In otrok, sam drži stekleničko. Mi starši pa bi vse delali namesto njih. Velikokrat slišim mamice: “Moram mu držati “flaško” da pije, noče sam”. Ni ti treba, Ti si ga tako navadila.

Kako dojenčka obleči. Večina mamic, svoje otroke oblači preveč. Zaradi svojih izkušenj iz otroštva. Ta tema se mi je zdela izredno pomembna. Kako rokovati z njim med oblačenjem, super predlogi, konkretni primeri, kako ga postaviti, kje prijeti.

Koga to danes zanima? Koliko staršev je zainteresiranih za to, da med otrokovim razvojem naredijo kaj na tem področju?

Bolj pomembno je, kako je oblečen.

Ni, pri nas v Sloveniji ni tega zavedanja. Ljudje na take stvari enostavno ne mislijo. Žalostno.

Najboljše so mi pa tele cvetke. Sej so z nami vsi tako delali, a nam kaj manjka. A je kaj narobe z nami? 

Aaaaaaaaaam, ne resno, nisi ravnokar rekel tega?!

Iskreno, meni se danes redko kdo zdi “normalen.” Pol ljudi s katerimi komuniciram, je kot bi bila v komunikaciji z otrokom. Zato je tudi biznis v Sloveniji izredno težek, ker se večina ljudi ne drži dogovorov, ne zmorejo se držati dogovorov. Ker so v ego stanju otroka… Tisti, v odraslem ego stanju se dogovora držijo. Se prepoznaš, se najdeš kje? Naj dodam še, da so taki odrasli “odlična” popotnica za svoje otročke. Ker jih učijo tega, kar oni so.

Moja sreča danes izgleda takole.

Sreča danes predstavlja zame to, da delam nekaj, do česar gojim prav posebno ljubezen.  Z veseljem se zbujam v nov dan, sploh v ponedeljke, ko vem, da bom imela spet na voljo več časa zase in svoje ustvarjanje. Srečna sem ker znam svoje probleme sproti reševati. Srečna sem, da se imam na prvem mestu, in sem se zmožna odločati, brez svojih staršev in ostalih avtoritet. Srečna sem, da izhajam iz sebe. Da sem jaz moj svet. In srečna sem, da sem srečna, ker sta srečni tudi moji dve punci. In ko smo vsi srečni, je to ena sama sreča. <3

Še vedno pa rada “šopingiram”, lagala bi če bi rekla da ne. Rada se dobro oblečem in rada dobro izgledam. Še rajši pa načrtujem svojo fotografsko pot in izbiram ideje o mojih zapisih na blogih.

 

~ moje misli

 

Foto: Moja galerija

Lesene kocke: Pika Olivija

 

Write a Reply or Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja