Želela sem si, odločila sem se

Moja galerija, trenutna točka

 

Že leto dni nazaj, oziroma več kot leto dni nazaj, sem razmišljala, da sprejmem končno odločitev. Bili so nekateri dejavniki, s katerimi sem se na žalost preveč ukvarjala in nisem izpeljala tega tako, kot sem si zamislila. Moralo je “dozoreti”.

Po enem, sicer kratkem letu, iz mojega vidika pa letu polnega fotografiranj in intenzivnega pridobivanja znanja, so stvari drugačne. Stvari so postale še bolj jasne, psihologija človeka, pa je tista, ki mi na tej poti stoji ob strani. Kako zelo vesela sem, da sem v preteklih letih toliko storila na sebi, da danes razumem določena razmišljanja, določena vedenja.

Na koncu vedno znova pridem do zaključka, da je psihoterapija ključ do uspeha. Zanimivo, kajne? Ampak tako resnično. Poskusite, in sporočite.

Čutila sem, da bi želela poskusiti še to. Tako sem se odločila, za workshop za fotografiranje novorojenčka. Lahko vam sporočim, z velikim veseljem, da je moja angleščina na dobri poti. Odprla sem se, govorim. Pravilno, vmes nepravilno, povsem nepomembno. Zame, je pomembno, da si dovolim. Govorim, ker vem da znam, ker vem da lahko. V svetu fotografije mi bo angleški jezik še zelo prišel prav. Saj sem vedela, da se bo zgodilo tako, le začetek je vedno izjemno težak. Enako doživljam pri fotografiji. Vedno, ko ugotovim, da se želim naučiti nekaj novega, mi je težko. Ker vem, da bom morala poskusiti neštetokrat. Storiti, spoznati nekaj novega, nekaj izven naših okvirjev je vedno težko. Če si zmagovalec, pa vedno stvar izpelješ. Vprašanje je le, koliko časa bo trajalo da stvar naredimo. Ponavadi trajanje zavisi od motivacije in od tega, kako pomembna nam je stvar.

Danes vidim le sebe. Sebe, svoje želje, moj plan. Vesela sem, da sem svoji zgodbi dodala tudi obisk omenjene delavnice.  Kako sem doživela in začutila celotno delavnico? Delavnico sem začutila kot preizkus mojega znanja, znanja angleščine, preizkus kje sem, kako mi gre. In odgovori na vsa vprašanja, ki sem si jih zastavila, so izjemno pozitivna, kar je izrednega pomena za nadaljnjo pot. Workshop zame predstavlja ogromno potrditev, da sem na zelo dobri poti, da ogromno stvari že znam in da dobro delam.

Spoznanje, kako pomembno je, da z novorojenčki, dojenčki, otroci, deluješ samozavestno. Da verjameš vase, v svoje besede, da verjameš v svoj pristop in svojo energijo.

Otroci že skozi naš glas začutijo, kako se počutimo in kako pristopamo. Nikoli si nisem mislila, da bodo stvari, pridobljene skozi proces dela na sebi skozi psihoterapijo, lahko tako mogočna “orodja” za moje delo. Tako z novorojenčki, kot s starši.

Ja, vsi smo ljudje, in vsi smo zmožni čutiti, vsi smo zmožni izražati in biti. Tukaj in zdaj. Srečni. Spoštovani.

 

Iskreno. Čutno. Ljubeče.

 

Sandrica

 

 

 

 

Photo credit: Diana Moschitz, Family as art

 

Write a Reply or Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja